SENZORNA INTEGRACIJA
A.J. Ayres, ki je razvila teorijo senzorne integracije (SI), je SI definirala kot: nevrološki proces, ki nam pomaga organizirati senzorno zaznavanje iz lastnega telesa in okolja ter omogoča, da telo te informacije učinkovito uporabi znotraj določenega okolja. Naši možgani ves čas prejemajo različne informacije iz senzornih sistemov za dotik, vid, okus, sluh, voh, ravnotežje in gibanje. Vse te informacije morajo možgani primerno organizirati, razvrstiti, usmeriti ali pa jih označijo kot nepomembne. Kadar nekateri elementi senzorne integracije ne funkcionirajo, oseba občuti stres pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, ker proces, ki naj bi bil avtomatičen, le to ni. Lahko je stresno že samo vzdrževanje ravnotežja pri sedenju na stolu, pri oblačenju ali pri uživanju hrane. Otrok se teh težav zaveda in postaja obremenjen zaradi spodrsljajev pri nalogah, kjer vrstniki funkcionirajo brez težav. Ti otroci začnejo zavračati, odklanjati in se izogibati senzornim in motoričnim aktivnostim.
ALI STE KDAJ POMISLILI ZAKAJ VAŠ OTROK:
o med sedenjem za mizo velikokrat z roko podpira glavo?
o se velikokrat zaletava v druge otroke?
o si pokriva ušesa, ko drugi otroci pojejo?
o ne mara, da se ga drugi dotikajo, igre v peskovniku, vodi, ipd.?
o je razdražljiv, reagira impulzivno?
o se izogiba družbi vrstnikov?
o ni zainteresiran za raziskovanje okolice?
o ne more sedeti dlje časa pri miru?
o je neuspešen v šoli, pri učenju motoričnih aktivnostih kljub temu, da je povprečno ali celo nadpovprečno inteligenten?
o ne mara telovadbe?
o velikokrat pada, je neroden?
o odklanja igro na igralih?
o je bolj umazan po obroku kot njegovi vrstniki?
o preveč občutljiv na določene dražljaje?
o »igra klovna«?
o ima pogoste vedenjske izbruhe?
o pri hoji po stopnicah je počasen, potrebuje veliko vidne kontrole ali se boji vožnje po tekočih stopnicah?
o pretirano tipa predmete, se dotika ljudi?
ZAKAJ JE POMEMBNA UČINKOVITA SENZORNA INTEGRACIJA
Otroku omogoča uspešno vključevanje v vsakdanje aktivnosti doma, v šoli ali vrtcu in pri igri z vrstniki. Takšne aktivnosti so npr.: učenje oblačenja, hranjenja, pisanje, prepisovanje s table, prepoznavanje in prerisovanje različnih oblik, plezanje, vrtenje na vrtiljaku, guganje, igranje v mivki, vodi, obisk trgovin, gledališča, ipd.
Preko vseh teh aktivnosti razvija občutek učinkovitosti in je notranje motiviran za izvajanje le-teh.
ALI STE KDAJ POMISLILI ZAKAJ VAŠ OTROK:
o med sedenjem za mizo velikokrat z roko podpira glavo?
o se velikokrat zaletava v druge otroke?
o si pokriva ušesa, ko drugi otroci pojejo?
o ne mara, da se ga drugi dotikajo, igre v peskovniku, vodi, ipd.?
o je razdražljiv, reagira impulzivno?
o se izogiba družbi vrstnikov?
o ni zainteresiran za raziskovanje okolice?
o ne more sedeti dlje časa pri miru?
o je neuspešen v šoli, pri učenju motoričnih aktivnostih kljub temu, da je povprečno ali celo nadpovprečno inteligenten?
o ne mara telovadbe?
o velikokrat pada, je neroden?
o odklanja igro na igralih?
o je bolj umazan po obroku kot njegovi vrstniki?
o preveč občutljiv na določene dražljaje?
o »igra klovna«?
o ima pogoste vedenjske izbruhe?
o pri hoji po stopnicah je počasen, potrebuje veliko vidne kontrole ali se boji vožnje po tekočih stopnicah?
o pretirano tipa predmete, se dotika ljudi?
ZAKAJ JE POMEMBNA UČINKOVITA SENZORNA INTEGRACIJA
Otroku omogoča uspešno vključevanje v vsakdanje aktivnosti doma, v šoli ali vrtcu in pri igri z vrstniki. Takšne aktivnosti so npr.: učenje oblačenja, hranjenja, pisanje, prepisovanje s table, prepoznavanje in prerisovanje različnih oblik, plezanje, vrtenje na vrtiljaku, guganje, igranje v mivki, vodi, obisk trgovin, gledališča, ipd.
Preko vseh teh aktivnosti razvija občutek učinkovitosti in je notranje motiviran za izvajanje le-teh.